Biografija - Notranje revolucije

Džiddu Krišnamurti se je rodil 11. maja 1895 v Madanapalleju (Indija). Bil je indijskega porekla, vendar v svojem življenju ni želel pripadati nobeni organizaciji, narodnosti ali religiji.

Leta 1905 je Jiddu osirotela mati Sanjeevamma; leta 1909 se je z očetom Narianiahom in štirimi sorojenci preselil v Adyar, kjer so vsi skupaj živeli v mizernih razmerah v majhni koči. pogosto je zbolel za malarijo, leta 1909 pa ga je še kot otroka opazil britanski duhovnik Charles Webster Leadbeater, ko je bil na zasebni plažiTeozofskega društva (filozofsko gibanje, ki sta ga leta 1875 ustanovila Američan Henry Steel Olcott in ruska okultistka Helena Petrovna Blavatsky) v Adyarju, predmestju Chennainel Tamil Nadu.

Annie Besant, takratna predsednica Teozofskega društva, ki ga je imela za svojega sina, je Jidduja Krišnamurtija vzgajala z namenom, da bi njegove sposobnosti uporabila kot nosilca teozofske misli.

Krišnamurti predava članom reda Vzhodne zvezde, organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1911 z namenom, da bi se pripravila na prihod "Mojstra sveta" in za katero je Jidduja, ko je bil star komaj 16 let, pooblastila njegova zakonita skrbnica Annie Besant.

Zelo zgodaj je začel dvomiti o teozofskih metodah in razvijati svoje neodvisno razmišljanje. Mladi Krišnamurti je doživel vrsto iniciacij, ki so mu povzročile hudo psihološko krizo, iz katere se je izkopal šele leta 1922 v dolini Ojai v Kaliforniji po izjemnem mističnem doživetju, o katerem je pozneje pripovedoval.

Od takrat naprej je bil vedno bolj v sporu s teozofi, saj je vztrajal pri neuporabnosti liturgičnih obredov za duhovno rast in zavračal vlogo avtoritete, dokler po dolgem razmišljanju pri 34 letih (1929) ni razpustil reda in začel potovati po svetu ter izražati svoje misli, ki so temeljile na popolni notranji skladnosti in popolni neodvisnosti od vsehorganizacija.

Krišnamurti je vse do svojega devetdesetega leta potoval po svetu in govoril velikim množicam ljudi ter se pogovarjal z učenci v številnih šolah, ki jih je ustanovil s sredstvi, ki jih je postopoma pridobil.

Leta 1938 je Krišnamurti spoznal Aldousa Huxleyja, ki je postal njegov tesen prijatelj in velik občudovalec. Leta 1956 je spoznal dalajlamo. V šestdesetih letih je spoznal mojstra joge B. K. S. Iyengarja, pri katerem se je učil. Leta 1984 je govoril znanstvenikom v Nacionalnem laboratoriju Los Alamos v Novi Mehiki v ZDA. Fizik David Bohm, prijatelj Alberta Einsteina, je v Krišnamurtijevih besedah našel točke, ki jih ni vskupno z njegovimi novimi teorijami fizike: to je povod za vrsto dialogov med njima, ki bodo pomagali zgraditi most med tako imenovano mistiko in znanostjo.

Po Krišnamurtijevem razmišljanju mu je najbližje osvoboditev človeka od strahov, pogojenosti, podrejanja avtoriteti in pasivnega sprejemanja kakršnih koli dogem. Dialog je njegova priljubljena oblika komunikacije: skupaj s sogovorniki želi razumeti delovanje človeškega uma in človekove konflikte. V zvezi s problemivojne - pa tudi nasilja na splošno - je prepričan, da lahko do sreče pripelje le sprememba posameznika. Politične, ekonomske in socialne strategije zanj niso radikalne rešitve za človeško trpljenje.

Ker ga je zanimalo, kako struktura družbe pogojuje posameznika, je za časa svojega življenja vedno vztrajal pri zavračanju vseh duhovnih ali psiholoških avtoritet, vključno s svojo lastno.

Džiddu Krišnamurti je umrl 18. februarja 1986 v starosti 91 let v mestu Ojai (Kalifornija, ZDA).

Po njegovi smrti so javne šole na vseh celinah poskušale nadaljevati delo Džidduja Krišnamurtija. V Evropi je najbolj znana šola v Brokwood Parku, Bramdean, Hampshire (Združeno kraljestvo), obstajajo pa tudi šole v Ojai v Kaliforniji in številne v Indiji.

Švicarski odbor vsako leto julija organizira srečanja v bližini Saanena (Švica), kjer je imel Krišnamurti nekaj svojih predavanj.