Biografija - Resnično izjemna

• Diego Abatantuono leta 2010

Diego Abatantuono se je rodil 20. maja 1955 v Milanu, v delavski četrti Gianbellino (jugozahodno predmestje). Njegov oče Matteo, apulijskega porekla (Vieste), je čevljar; mati Rosa je Milančanka in dela kot garderoberka v Derbyju, zgodovinskem milanskem klubu (v lasti njenih stricev), najprej jazz klubu, nato kabaretu, ki je bil odskočna deska številnih znanih imen in obrazov vItalijanska predstava.

Zgodba Diega Abatantuona je tako tesno povezana s tem klubom, saj je imel že od zgodnjega otroštva priložnost, da ga obiskuje; zaradi slabega šolskega uspeha si je mladi Diego zgodaj poiskal službo. Njegov stric ga je predstavil v Derbyju kot osvetljevalca in vodjo odra: tako je Diego kot vztrajen gledalec postal samostojni član kluba in prišel v stik s kabaretnimi umetniki;Takrat so bili med njimi tudi Massimo Boldi, Teo Teocoli, Gianfranco Funari in Enzo Jannacci.

Zaradi nesoglasij s stricem je Diego leta 1972 zapustil klub. leta 1975 se je vrnil v Derby kot umetniški vodja in na odru prvič nastopil v vlogi "terruncella", nasilneža z apulijskim naglasom, preseljenega v Milano.

Njegovo delo v šovbiznisu se je nadaljevalo in v začetku osemdesetih let je začel sodelovati s skupino "I Gatti di Vicolo Miracoli", s katero je debitiral na filmskem platnu s filmom "Arrivano i Gatti" (1980). Z Massimom Boldijem, Maurom Di Francescom in Giorgiom Falettijem je sodeloval tudi v komični oddaji "La tappezzeria", ki je bila kasneje prikazana na televiziji v oddaji "Saltimbanchi si muore".terruncello je doživel velik uspeh: Renzo Arbore ga je želel v igralski zasedbi enega svojih najbolj nespoštljivih in zaničevalnih filmov "Il Pap occhio" (1980) z izjemnim Robertom Benignijem.

Preselil se je v Rim, Diego Abatantuono organiziral razstavo "Cane di Puglia"; tu ga je opazil Carlo Vanzina.

Po filmih "Fantozzi contro tutti", "Una vacanza bestiale", "Fico d'India" (1980) in predvsem "I fichissimi" (1981), njegovem prvem filmu v vlogi glavnega junaka, se uveljavi kot lik, ki je zelo priljubljen: njegov presajeni Apulijec, mračen in razdiralen, s svojim grobim, a v osnovi čistim govorom postane fenomen običaja.

Diego Abatantuono se je posvetil tudi gledališču: posebej cenjena je njegova igra v Molierovem Don Giovanniju, ki jo je leta 1984 režiral Franco Morini.

Leta 1986 se je vrnil na filmska platna, in sicer pod režijsko taktirko Pupija Avatija v filmu "Regalo di Natale" (Božično darilo), v katerem je odigral zanj nov tip lika. Prepričljivo in učinkovito je odigral dramatično vlogo lahkovernega kinooperaterja, ki je bil že zadolžen in je izgubil na srečo, iz katerega so se norčevali njegovi bivši prijatelji. Ta izkušnja je predstavljala nekakšen srečen drugi prvenec inbo igralcu omogočil, da se meri z vedno bolj zahtevnimi temami in zahtevnejšimi avtorji.

Z režiserjem in tesnim prijateljem Gabrielejem Salvatoresom je ustanovil filmsko produkcijsko podjetje "Colorado Records", predvsem pa umetniško partnerstvo, ki je prineslo izjemne rezultate, med katerimi je najbolj znan nedvomno oskar za film "Mediterraneo" v kategoriji najboljši tujejezični film leta 1992. S Salvatoresom je sodeloval pri filmih "Marakeški ekspres" (1989), "Turné" (1990), "Mediterraneo(1991), Puerto Escondido (1992), Nirvana (1996), Amnesia (2002), Io non ho paura (2002).

Drugi znani filmi Diego Abatantuono : "Camera da letto", "Il testimone dello sposo", "Nel continente nero" (1992, avtor Marco Risi), "Il barbiere di Rio" (1996), "Metronotte" (2000), "La rivincita di Natale" (2003, nadaljevanje "Regalo di Natale" Pupija Avatija).

Kariera Diega Abatantuona je potekala tudi na televiziji: poleg vloge voditelja ("Italia Mia") je leta 1987 igral v seriji Alberta Negrina "Il segreto del Sahara" in v vlogi komisarja Corsa v seriji Alberta Sironija "Notte di luna".

Leta 2004 je skupaj s tesnim prijateljem Ugo Contijem vodil kabaretno oddajo "Colorado Café Live" na televiziji Italia 1.

Decembra 2005 je bil glavni lik v televizijski seriji "Il giudice Mastrangelo" z Amando Sandrelli v glavni vlogi.

Leta 2006 se je Diego Abatantuono vrnil na filmska platna s filmom "Eccezzziunale ... veramente - Capitolo secondo ... me", v katerem je ponovil svoj stari lik Donata, nekdanjega navijaškega šefa Milana. Nato je igral v filmu "Gli amici del bar Margherita" v režiji Pupija Avatija (2009).

Diego Abatantuono leta 2010

Filmi iz teh let so: "Srečna družina", režiser Gabriele Salvatores (2010); "Cose dell'altro mondo", režiser Francesco Patierno (2011); "Ti stimo fratello", režiserja Giovanni Vernia in Paolo Uzzi (2012); "Buona giornata", režiser Carlo Vanzina (2012); "Il peggior Natale della mia vita", režiser Alessandro Genovesi (2012); "Indovina chi viene a Natale?", režiser Fausto Brizzi (2013); "Lagente che sta bene" v režiji Francesca Patierna (2014); "I babysitter" v režiji Giovannija Bognettija (2016); "Mister Felicità" v režiji Alessandra Sianija (2017).