Biografija - Magični realizem

Gabriel Garcia Marquez se je rodil 6. marca 1927 v Aracataki, majhni rečni vasici v Kolumbiji, kot sin Gabriela Eligia Garcíe, po poklicu telegrafista, in Luise Santiage Márquez Iguarán, je odraščal v karibskem mestu Santa Marta (približno 80 kilometrov od rojstnega kraja) pri starih starših (polkovnik Nicolás Márquez in njegova žena Tranquilina Iguarán).

Po dedkovi smrti (1936) se je preselil v Barranquillo, kjer je začel študirati. Obiskoval je Colegio San José in Colegio Liceo de Zipaquirá, kjer je diplomiral leta 1946.

Leta 1947 je začel študirati na Nacionalni univerzi Kolumbije v Bogoti; obiskoval je fakulteto za pravo in politične vede, istega leta pa je v reviji El Espectator objavil svojo prvo kratko zgodbo "La tercera resignacion". Kmalu je opustil študij tistih predmetov, ki ga niso navduševali.

Po zaprtju državne univerze se je leta 1948 preselil v Cartageno, kjer je začel delati kot novinar za "El Universal".

Medtem sodeluje tudi z drugimi ameriškimi in evropskimi časopisi in revijami.

Pridružil se je skupini mladih pisateljev, ki so se posvečali branju romanov avtorjev, kot so Faulkner, Kafka in Virginia Woolf.

Leta 1954 se je vrnil v Bogoto kot novinar časopisa "El Espectador"; v tem času je objavil kratko zgodbo "Dead Leaves". Naslednje leto je nekaj mesecev živel v Rimu, kjer se je udeležil filmskih tečajev, nato pa se je preselil v Pariz.

Leta 1958 se je poročil z Mercedes Barcha, ki mu je kmalu rodila dva sinova, Rodriga (rojenega leta 1959 v Bogoti) in Gonzala (rojenega leta 1962 v Mehiki).

Po prihodu Fidela Castra na oblast je obiskal Kubo in začel poklicno sodelovati z agencijo Prensa latina (najprej v Bogoti, nato v New Yorku), ki jo je ustanovil sam Castro. Zaradi nenehnih groženj CIA in kubanskih izgnancev se je preselil v Mehiko.

V Mexico Cityju (kjer Garcia Marquez (stalno prebivališče od leta 1976) je napisal svojo prvo knjigo "Pogreb mame Grande" (1962), ki je vsebovala tudi "Nihče ne piše polkovniku", dela, s katerimi je začel orisovati fantastični svet Maconda, namišljene države, poimenovane po območju v bližini države, iz katere je izhajal. Gabriel Garcia Marquez kjer je bilo veliko vinogradov, ki si jih je avtor med potovanjem lahko ogledal z vlakom.

Leta 1967 je objavil enega svojih najbolj znanih romanov, s katerim se je zapisal med največje pisatelje stoletja: "Sto let samote", roman, ki pripoveduje o družini Buendía v Macondu. Delo velja za vrhunski izraz tako imenovanega magičnega realizma.

Sledile so "Patriarhova jesen", "Kronika napovedane smrti", "Ljubezen v času kolere": leta 1982 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 2001 je zbolel za limfnim rakom, leta 2002 pa je objavil prvi del avtobiografije "Living to Tell the Tale".

Zmagal je v boju z rakom in se leta 2005 vrnil k leposlovju z izdajo zadnjega romana "Spomin na moje žalostinke" (2004).

Sprejet zaradi poslabšanja hude pljučnice na kliniki Salvador Zubiran v Mehiki, Gabriel García Márquez umrl 17. aprila 2014, star 87 let.