Biografija - Nadrealistična satira

Eugenio Ghiozzi, znan kot Gene Gnocchi, se je rodil 1. marca 1955 v kraju Fidenza (Parma).

Diplomiral je iz prava, nato pa začel kariero kot igralec in komik ter leta 1989, na svoj 34. rojstni dan, debitiral v milanskem gledališču Zelig.

Genovi prvi komični nastopi segajo v zgodnejše obdobje, ko je poleg športnega udejstvovanja kot nogometaš (Serie C) z rock skupino "The Desmodromici" izvajal priredbe angleških in ameriških pesmi. pred petjem je Gene občinstvu pripravil dolge, nadrealistične uvode, ki so bili prevodi besedil, ki so se slišala kmalu zatem, in tako izzvalPrvo delo, ki razkriva komični talent Gena Gnocchija kot izvajalca monologov, je "Diventare Torero", ki je bilo z velikim uspehom predstavljeno v gledališču Zelig v Milanu leta 1989.

Istega leta je debitiral tudi na televiziji. Po nekaj nastopih kot komik v začetni fazi v oddaji Maurizio Costanzo Show je Gene Gnocchi nastopil ob Zuzzurro in Gaspare (Andrea Brambilla in Nino Fornicola), Teo Teocoli, Silvio Orlando, Athina Cenci, Giorgio Faletti in Carlo Pistarino v oddaji "Emilio". Oddaja je bila tako uspešna, da so leta 1990 ponovno predvajali posebno izdajo oddaje.

Leta 1990 je bil redni gost televizijske oddaje "Il gioco dei nove", ki jo je na Canale 5 vodil Raimondo Vianello. Sledila je založniška izkušnja: preizkusil se je v pisanju in izdal svojo prvo knjigo z naslovom "Una lieve imprecisione"; v njej so zbrane različne kratke zgodbe, ki so bile dobro sprejete v javnosti in med kritiki.

S svojo nekoliko nadrealistično komedijo je nato igral v komediji "I vicini di casa", ki se dogaja v stanovanjskem bloku in v kateri Gene Gnocchi igra Eugenia Tortellija, genialnega izumitelja otroških iger.

Leta 1992 je s Teo Teocolijem vodil oddajo "Scherzi a parte" in tako dejansko debitiral kot televizijski voditelj. Naslednje leto je sodeloval v prvi oddaji "Mai dire gol" in ustvaril nove in zabavne like, kot je bergamaški Ermes Rubagotti, ali se preizkusil v zabavni parodiji športne novinarke Donatelle Scarnati.

Tako je izšla druga knjiga Družinska stanja, zabavna in melanholična kronika likov, ki se spopadajo z nesmisli vsakdanjega življenja.

Leta 1995 je Marino Bartoletti, direktor oddaje Testata giornalistica sportiva, povabil Gena kot rednega gosta v oddajo "Processo del lunedì": slavna oddaja je bila tako začinjena z Gnocchijevo nespoštljivo satiro, vedno pripravljeno na smešne šale. istega leta je gostoval s predstavo "Tutta questa struttura è suscetti di modifica", ki jo je režiral Antonio Syxty. to je bilanove vrste gledališkega eksperimentiranja, ki izhaja iz izvirnega poskusa interakcije z občinstvom v dvorani.

V knjigarne pride njegovo tretje delo "Il signor Leprotti", ki pripoveduje o žalostnem klovnu iz velemesta med zgrešenimi pustolovščinami in neuspelimi atentati. Leta 1995 nastopi tudi v televizijskem filmu "Occhio di falco". Za veliko platno pa sodeluje skupaj z Margherito Buy v grenko-sladki komediji Giuseppa Piccinija "Cuori al verde". njegova igralska kariera se nadaljuje.s filmom "Metalmehanik in frizer..." v režiji Line Wertmuller.

Leta 1997 in dve leti v paru s Tulliom Solenghijem vodi priljubljeno satirično informativno oddajo "Striscia la notizia". piše (s Francescom Freyriejem) in izvaja "Dillo a Wally", pogovorno oddajo o človeških in nečloveških primerih, ostro in inteligentno satiro televizije. pozneje pripravi ironični slovar "Il mondo senza un filo di Grasso", ki je precej uspešen.

Leta 1998 je vodil oddajo "Meteore", v kateri je iskal nekoč slavne in zdaj pozabljene osebnosti. istega leta je začel svojo avanturo v športni oddaji "Guida al campionato". nato je deloval v gledališču s predstavo "Santo Sannazzaro fa una roba sua" (ki jo je napisal skupaj s Freyrom) v režiji Daniela Sala. Predstava pripoveduje o tragičnih in grotesknih dogodivščinah nekegaglavni komik.

Jeseni leta 2000 se je vrnil na televizijo na RaiDue z oddajo "Perepepè", ki je v svet glasbe vnesla komedijo. Od leta 2000 je eden od protagonistov oddaje "Quelli che il calcio...", ki jo vodi Simona Ventura.

Leta 2001 je v komunikacijski kampanji, namenjeni družinam in študentom v Emiliji-Romanji, kot pričevalec za pravico do študija objavil priložnosti, ki jih regija ponuja s subvencijami in štipendijami.

Sodeloval je s kratkimi satiričnimi članki v časopisu La Gazzetta dello Sport, po vodenju oddaj "La Grande Notte" in "Artù" (v drugem večeru na Rai Due) pa se je septembra 2008 preselil na televizijo Sky in ob nedeljah popoldne vodil "Gnok calcio Show". Od januarja 2010 je kot komik z monologom sodeloval v televizijski oddaji Zelig na Kanalu 5, kjer je nastopil v prvih treh epizodah.