Biografija - Toccate in fuge

Giacomo Girolamo Casanova se je rodil 2. aprila 1725 v Benetkah igralcema Gaetanu Casanovi (ki je v resnici le njegov domnevni oče; telesnega očeta je sam navedel v osebi patricija Micheleja Grimanija) in Zanetti Farusso, znani kot "La Buranella". Giacomo je zaradi dolgih odsotnosti zaradi njunega dela od rojstva ostal sirota. Tako je odraščal pri babici iz materine strani.

Diplomiral je iz prava v Padovi leta 1742. Poskusil je s cerkveno kariero, ki pa seveda ni ustrezala njegovi naravi; nato je poskusil z vojaško kariero, a jo je kmalu opustil. Spoznal je patricija Mattea Bragadina, ki ga je podpiral kot lastnega sina. Vendar je njegovo bleščeče življenje vzbudilo sume in Casanova je moral pobegniti iz Benetk.

Zatekel se je v Pariz. Po treh letih se je vrnil v rojstno mesto, vendar so ga zaradi afere z dvema nunama obtožili zaničevanja svete vere. Zaradi tega so ga zaprli v Piombi, vendar mu je 31. oktobra 1756 uspelo pobegniti. Zaradi tega pobega je postal izjemno znan.

Kljub nenehnim in pogostim potovanjem bo vedno ostal globoko Benečan, zaljubljen v svoje mesto. Ljubitelj mestnega "dolce vita", ki se odvija med gledališči, igralnicami (zneski, ki jih izgubi v Ridottu, so zelo visoki) in igralnicami, kjer prireja elegantne večerje in uživa dobrote ter se galantno srečuje z lepo in vplivno nuno M.M., nana primer v naglici najde nered.

Po pobegu se je znova zatekel v Pariz, kjer so ga drugič aretirali zaradi stečaja. Po nekaj dneh so ga izpustili in nadaljeval s svojimi neštetimi potovanji, ki so ga vodila v Švico, Nizozemsko, nemške države in London. Nato je potoval v Prusijo, Rusijo in Španijo. Leta 1769 se je vrnil v Italijo, vendar je moral čakati dve leti, preden se je smel vrniti v Benetke.v izgnanstvu, ki je trajalo skoraj 20 let.

Casanova je bil človek izjemnih apetitov (ne le v prenesenem pomenu, temveč tudi dobesedno: ljubil je dobro hrano tako po kakovosti kot po količini), ambiciozen in briljanten, ljubitelj udobja, ki si ga ni mogel vedno privoščiti. Casanova je bil rjavkaste barve, visok 180 cm, z živahnim pogledom ter strastnim in spremenljivim značajem, imel je več kot le lepoto, magnetično in fascinantno osebnost tervrhunske intelektualne in govorniške sposobnosti (ki so mu jih priznavali tudi številni kritiki). "Talente", ki bi jih znal najbolje izkoristiti na evropskih sodiščih, kjer je prevladoval kulturen, a tudi lahkomiseln in popustljiv razred.

V beneško obdobje sodijo tudi besedila, kot je "Ne ljubezni ne žensk", knjiga proti patriciju Carlu Grimaniju zaradi krivice, ki jo je utrpel in zaradi katere je bil izgnan iz svojega rojstnega mesta.

Pri 58 letih je Casanova nadaljeval s potepanjem po Evropi in napisal še druge knjige, kot so "Zgodbe mojega življenja", bibliografija, objavljena v francoščini, "Zgodbe mojega pobega" iz leta 1788 in roman "Icosameron" iz istega leta.

Odlomek iz pisma G. F. Opizu iz leta 1791 se glasi: pišem svoje življenje, da bi se smejal samemu sebi, in to mi uspeva. pišem trinajst ur na dan in te mi minejo kot trinajst minut. kakšen užitek je spominjati se užitkov! a kakšna bolečina je spominjati se jih. zabavam se, ker si ničesar ne izmislim. kar me moti, je obveznost, da moram na tej točki prikrivati imena, saj ne morem razkrivati zadev drugih ".

Ko govori o sebi in njemu podobnih osebnostih, reče: " Srečni so tisti, ki si znajo pridobiti užitek, ne da bi komu škodovali, neumni pa so tisti, ki si domišljajo, da se Najvišje bitje lahko veseli bolečin, žalosti in vzdržnosti, ki jih prinašajo kot žrtve. ".

Giacomo Casanova je umrl 4. junija 1798 na oddaljenem gradu Dux in izrekel svoje zadnje slavne besede ". Veliki Bog in vse priče moje smrti: živel sem kot filozof in umrl kot kristjan "O smrti je mislil, da gre le za 'spremembo oblike'.