Biografija - Od splošne javnosti do filmskega platna

• Luca Argentero igralec
• Zasebno življenje
• Filmi po letu 2010

Luca Argentero se je rodil 12. aprila 1978 v Torinu, odraščal pa je v Moncalieriju. Po srednji šoli je delal kot barman v diskoteki, da bi si pomagal pri študiju na univerzi, kjer je leta 2004 diplomiral iz ekonomije.

Zaslovel je, ko je leta 2003 sodeloval v tretji oddaji Big Brother, zelo priljubljenem resničnostnem šovu, ki so ga predvajali na Canale 5. V oddajo ga je predlagala njegova sestrična Alessia Ventura.

Po izkušnji z Big Brotherjem je poskušal čim dlje uživati na valu slave: kot gost je sodeloval v čim več televizijskih oddajah, dokler ni poziral za koledar: mesečna revija Max je bila tista, ki je prva ugotovila, da je Luca Argentero lahko postane seks-simbol.

Luca Argentero igralec

Odločno je študiral igro in se preizkusil v filmski karieri: leta 2005 je debitiral kot igralec v televizijski seriji "Carabinieri", v kateri je od četrte do šeste sezone igral vlogo Marca Tosija. Leta 2006 je igral v kratkem filmu "Il quarto sesso". Leta 2006 se mu je ponudila tudi velika priložnost, debitiral je na velikem platnu: šlo je za film "A casa nostra" v režijiFrancesca Comencini.

Zdi se, da je talent obetaven, in leta 2007 Luco Argentero ponovno srečamo v filmu "Saturno contro" v režiji nadarjenega Ferzana Ozpeteka. Prepričljiva igra v vlogi homoseksualnega fanta mu je prinesla nagrado Diamanti al Cinema kot najboljšemu stranskemu igralcu.

Ponovno ga vidimo v filmu "Lezioni di cioccolato", ki ga je režiral Claudio Cupellini, ob Violante Placido. Nato se pojavi na Rai Uno s televizijsko miniserijo "La baronessa di Carini" (režija Umberto Marino), v kateri Luca igra ob Vittorii Puccini.

Leta 2008 mu je bila ponujena glavna vloga v velikem filmu "Solo un padre" režiserja Luce Lucinija z Diane Fleri, Fabiom Troianom in Claudio Pandolfi.

Naslednje leto se je vrnil v kinematografe s filmom "Diverso da chi?" (2009) v režiji Umberta Cartenia, v katerem je ponovno odigral vlogo homoseksualca Piera, ujetega v ljubezenski trikotnik, ki ga sestavljata njegov partner Remo (Filippo Nigro) in Adele (Claudia Gerini). Luca Argentero je zdaj že resen in mu ni več treba ničesar dokazovati, tako zelo, da je za svojo vlogo prejel prvoNominacija za nagrado David di Donatello za najboljšo glavno moško vlogo.

Septembra 2009 je izšel film "Il grande sogno" v režiji Micheleja Placida, v katerem Luca igra vlogo delavca v Fiatovi tovarni v Torinu. Nato je igral v komediji "Oggi sposi" (z Moranom Atiasom in Michelejem Placidom), ki jo je napisal Fausto Brizzi in režiral Luca Lucini, v kateri je Luca igral apulijskega policista, ki se namerava poročiti s hčerko indijskega veleposlanika.

Nato je igrala v filmih "La donna della mia vita" (režiser Luca Lucini, 2010) in "Mangia prega ama" (Ryan Murphy, 2010, z Julijo Roberts, Jamesom Francom in Javierjem Bardemom). Leta 2011 je igrala v RAI drami "Il pugile e la Miss", ki opisuje življenje Tiberija Mitrija (igral ga je Luca) in njegove žene Fulvie Franco.

Zasebno življenje

Konec julija 2009 se je poročila z Myriam Catania igralko in glasovnega igralca, s katerim je živela že pet let.

Leta 2016 je napovedal konec zakona po sedmih letih. Cristina Marino se je igralka spoznala leta 2015 na snemanju filma "Vacanze ai Caraibi - Il film di Natale" (režiser Neri Parenti).

Filmi po letu 2010

V letu 2010 je Luca Argentero sodeloval v številnih filmih, med drugim: "C'è chi dice no", Giambattista Avellino (2011); "Lezioni di cioccolato 2", Alessio Maria Federici (2011); "Il cecchino" (Le Guetteur), Michele Placido (2012); "E la chiamano estate", Paolo Franchi (2012); "Bianca come il latte, rossa come il sangue", Giacomo Campiotti (2013); "Cha cha cha cha", Marco Risi(2013); "Un boss in salotto", Luca Miniero (2014); "Fratelli unici", Alessio Maria Federici (2014, z Raoulom Bovo); "Noi e la Giulia", Edoardo Leo (2015); "Poli opposti", Max Croci (2015); "Al posto tuo", Max Croci (2016); "Il permesso", Claudio Amendola (2016).

Maja 2020 je postal oče: Cristina Marino je rodila hčerko Nino Speranza.