Biografija - Supersarko of Europe

Nicolas Paul Stéphane Sarkozy de Nagy-Bocsa se je rodil 28. januarja 1955 v Parizu. 16. maja 2007 je postal 23. predsednik Francoske republike, šesti predsednik Pete republike. Je prvi francoski predsednik, rojen po koncu druge svetovne vojne, in prvi, ki se je rodil tujim staršem: njegov oče Pál Sárközy (kasneje preimenovan v Paula Sarkozyja) je madžarski aristokratnjegova mati Andrée Mallah je hčerka sefardskega judovskega zdravnika iz Soluna, ki se je spreobrnil v katolištvo.

Na univerzi Nanterre v Parizu je diplomiral iz prava s specializacijo iz zasebnega prava in političnih ved. Študij je nadaljeval na "Institut d'Etudes Politiques de Paris", vendar zaradi slabih rezultatov pri študiju angleščine ni pridobil podiplomskega naziva.

Njegova politična kariera se je začela leta 1974, ko je sodeloval v volilni kampanji Jacquesa Chabana-Delmasa, gaullističnega kandidata za predsednika republike. Leta 1976 se je pridružil neogolistični stranki, ki jo je ponovno ustanovil Jacques Chirac in se je od leta 2002 združila v UMP (Zveza za ljudsko gibanje).

Od leta 1981 je odvetnik; leta 1987 je bil ustanovni partner odvetniške pisarne "Leibovici-Claude-Sarkozy", od leta 2002 pa partner v pisarni "Arnaud Claude - Nicolas Sarkozy".

Sarkozy je bil prvič izvoljen za poslanca leta 1988 (nato je bil ponovno izvoljen leta 1993, 1997 in 2002). Med letoma 1983 in 2002 je bil prvi državljan Neuilly-sur-Seine, v letih 2002 in 2004 pa predsednik splošnega sveta Hauts-de-Seine.

Med letoma 1993 in 1995 je bil pooblaščeni minister za proračun. Po ponovni izvolitvi Jacquesa Chiraca leta 2002 je Sarkozyjevo ime krožilo kot verjetno ime novega predsednika vlade, vendar je Chirac dal prednost Jean-Pierru Raffarinu.

Sarkozy je bil notranji, gospodarski, finančni in industrijski minister. 26. marca 2007 je odstopil, ko se je odločil, da se bo posvetil predsedniški kampanji, v kateri je maja 2007 v drugem krogu zmagal proti Ségolène Royal.

Zaradi svoje hiperaktivnosti, ki jo je kot vodja države pokazal že prvi dan inavguracije, so mu tako tovariši kot nasprotniki nadeli vzdevek "Supersarko". Sarkozyjev namen, da strukturno spremeni zunanjo politiko vlade do Združenih držav, ki je pod Chiracovim predsedovanjem povzročala očitne mednarodne napetosti, je bil jasen od samega začetka.

Konec leta je Sarkozy skupaj z italijanskim predsednikom vlade Romanom Prodijem in španskim predsednikom vlade Zapaterom uradno predstavil ambiciozen projekt Sredozemske unije.

Nicholas Sarkozy je v svoji karieri napisal številne eseje in biografijo Georgesa Mandela, pokončnega konservativnega politika, ki so ga leta 1944 po naročilu nacistov umorili miličniki. Kot francoski državni voditelj je po funkciji tudi eden od dveh soknezov Andore, veliki mojster Legije časti in kanonik bazilike svetega Janeza v Lateranu.

Med novembrom 2007 in januarjem 2008 se je veliko govorilo o njegovem razmerju z italijansko manekenko in pevko Carlo Bruni, ki je 2. februarja 2008 postala njegova žena. To je prvič v zgodovini Francoske republike, da se je predsednik poročil v času svojega mandata. Pred njim se je to zgodilo cesarju Napoleonu III in pred njim Napoleonu I.