Biografija - Vitez glasbe

Roman Vlad, skladatelj, pianist in muzikolog, človek globoke in obsežne kulture, se je rodil 29. decembra 1919 v romunskem mestu Cernauti (današnji Černovci, zdaj v Ukrajini). Preden je zapustil rodno mesto, je na konservatoriju diplomiral iz klavirja in se leta 1938 preselil v Rim ter leta 1951 pridobil italijansko državljanstvo.

Obiskoval je Univerzo v Rimu in leta 1942 diplomiral po specialističnem tečaju Alfreda Caselle na Accademia Nazionale di Santa Cecilia. Njegovo delo "Sinfonietta" je bilo leta 1942 nagrajeno z nagrado ENESCU.

V povojnem obdobju se je Roman Vlad ob nadaljevanju koncertne in skladateljske dejavnosti uveljavil kot esejist in predavatelj v Italiji, Nemčiji, Franciji, obeh Amerikah, na Japonskem in v Angliji, kjer je v letih 1954 in 1955 poučeval na poletni glasbeni šoli v Dartington Hallu.

Umetniški vodja Accademia Filarmonica Romana med letoma 1955 in 1958 ter med letoma 1966 in 1969 je bil tudi sourednik glasbenega oddelka Enciclopedia dello Spettacolo (1958-62).

Bil je tudi predsednik Italijanskega združenja za sodobno glasbo (1960), svetovalec in sodelavec tretjega programa RAI, umetniški vodja Maggio Musicale v Firencah leta 1964 in Teatro Comunale v istem mestu (1968-72).

Leta 1974 mu je Nacionalna univerza Irske v Dublinu podelila častni naziv doktorja glasbe. Predsednik Società Aquilana dei Concerti (med letoma 1973 in 1992) je bil tudi nadzornik Teatra dell'Opera v Rimu.

Od leta 1967 je bil sourednik revije "Nuova Rivista Musicale Italiana", med letoma 1973 in 1989 pa umetniški vodja Orkestra Sinfonica della Radio-Televisione Italiana v Torinu.

Med letoma 1980 in 1982 ter dvakrat zaporedoma med letoma 1990 in 1994 je bil predsednik C.I.S.A.C. (Confédération Internationale des Auteurs et Compositeurs). Še vedno je član upravnega odbora C.I.S.A.C.

Bil je član upravnega odbora Accademia Nazionale di Santa Cecilia ter umetniški svetovalec festivalov v Raveni, Settembre Musica in Ravello Music Festival. Leta 1994 je bil imenovan za predsednika Accademia Filarmonica Romana.

Roman Vlad je bil tudi presenetljiv človek in se ni omejil le na bolj ali manj prestižne položaje: kot poglobljen poznavalec zgodovine glasbe in biografij najpomembnejših skladateljev je seveda tudi sam ustvaril veliko umetniških del. Pisal je gledališka, simfonična in komorna dela, med njimi nedavno "Pet elegij na besedila".biblični", "Razgibana melodija" in čudovit cikel "Japonski letni časi, 24 haikujev" (vsa dela so nastala v devetdesetih letih).

Pisal je tudi scensko in filmsko glasbo, med drugim je ustvaril glasbo za znamenito mojstrovino Renéja Claira "Hudičeva lepotica" (leta 1950 je prejel tudi nagrado Nastro d'Argento za svoje filmske skladbe).

Italijanski televizijski gledalci so si ga zapomnili predvsem po kompetentnih - in na neki način ganljivih - predstavitvah cikla posnetkov, ki jih je leta 1962 za RAI posnel brestaniški pianist Arturo Benedetti Michelangeli, morda največji pianist stoletja: resnične lekcije, ki so celotnim množicam ljudi pomagale približati svet glasbe in razumeti umetnosttega mojstra tipkovnice.

Roman Vlad je bil tudi avtor pomembnih neleposlovnih del, med njimi danes že zgodovinske "Zgodovine dodekafonije" (izšla leta 1958), kmalu zatem pa še dveh pomembnih biografij dveh glasbenih velikanov: "Stravinskega" in "Dallapiccola". Zelo lepa in pomembna sta bila tudi eseja iz osemdesetih let: "Razumevanje glasbe" in "Uvod v glasbeno civilizacijo".

Leta 1991 je bil izvoljen za člana belgijske Koninlijke Academie voor Wetenschappen, Letteren en Schone Kunsten. Prejel je naziv Commandeur des Art et des Lettres francoske Académie des Arts et des Lettres. Od leta 1987 do poletja 1993 je bil predsednik S.I.A.E. (Italijanskega združenja avtorjev in založnikov), katerega izredni komisar je bil kasneje imenovan,položaj, ki ga je zasedal od začetka leta 1994 do januarja 1996.

Umrl je 21. septembra 2013 v 93. letu starosti v Rimu.