Biografija - Lizbonska zgodba

• Osnovna bibliografija Joséja Saramaga

José de Sousa Saramago se je rodil 16. novembra 1922 v Azinhagi na Portugalskem. ker se je z družino v mladosti preselil v Lizbono, je zaradi finančnih težav opustil univerzitetni študij in se preživljal z najrazličnejšimi deli. delal je kot kovač, risar, korektor, prevajalec, novinar, dokler se ni za stalno zaposlil v založništvu, kjer je dvanajst let delal kot urednikliterarni in produkcijski.

Njegov prvi roman "Dežela greha" iz leta 1947 na obskurni Portugalski Salazarja, diktatorja, proti kateremu se Saramago nikoli ni prenehal boriti, ni doživel velikega uspeha, kar je bilo poplačano s sistematično cenzuro njegovih novinarskih prispevkov. Leta 1959 se je pridružil portugalski komunistični partiji, ki je delovala v prikritem okolju, vedno se je izogibal pastem in ujmam zloglasnegaPide, režimska politična policija. Treba je namreč poudariti, da za razumevanje življenja in dela tega pisatelja ne moremo zanemariti njegove stalne politične zavezanosti, ki jo je vseskozi izkazoval pri vseh svojih dejavnostih.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postal eden najbolj priljubljenih kritikov v novi izdaji revije "Seara Nova", leta 66 pa je objavil svojo prvo pesniško zbirko "Možne pesmi". nato je, kot že omenjeno, dvanajst let deloval kot literarni in produkcijski direktor založbe, med letoma 1972 in 1973 pa je bil urednik kulturne in uredniške priloge časopisa "Diario de Lisboa", dodo izbruha t. i. Revolucija nageljnov leta 1974, José Saramago Prestal je obdobje usposabljanja in objavil pesmi ("Verjetno veselje", 1970), kronike ("O tem in onem svetu", 1971; "Potnikova prtljaga", 1973; "Mnenja, ki jih je imel DL", 1974) igre, novele in romane. Drugi Saramago (namestnik urednika časopisa "Diario de Noticias" leta 75 in nato pisatelj za polni delovni čas) je portugalsko leposlovje osvobodil zapletenegaprejšnje in sprožila postrevolucionarno generacijo.

Leta 1977 je pisatelj José Saramago Objavil je dolg in pomemben roman "Priročnik za slikarstvo in kaligrafijo", leta 1980 pa še "Dežela, imenovana Alentejo", v katerem se je posvetil uporu prebivalstva najvzhodnejše portugalske regije. Toda šele s knjigo "Memoriale del Convento" (1982) je končno dosegel dolgo pričakovani uspeh.

V šestih letih je objavil tri impresivna dela (poleg Spomenika še "Leto smrti Riccarda Reisa" in "Kamniti splav") in prejel številne nagrade.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je na mednarodnem prizorišču uveljavil z "Obleganjem Lizbone" in "Evangelijem po Jezusu", nato pa še s "Slepoto". Toda samouk in brez glasu Saramago se v deželi salazarizma nikoli ni pustil zvabiti slavi in je ohranil neposrednost, ki se pogosto prelevi v distanco. Manj uspešen je esejist, publicist inLeta 1998 je, kar je sprožilo veliko polemik, zlasti s strani Vatikana, prejel Nobelovo nagrado za književnost, ki je bila verjetno posledica kontingentnih potreb, tudi zato, da bi njegovo ime ostalo živo na sodobnem literarnem prizorišču.

José Saramago je umrl 18. junija 2010 na svojem domu na Lanzaroteju v kraju Tías na Kanarskih otokih.

Osnovna bibliografija Joséja Saramaga

• Esej o lucidnosti
• Vsa imena
• Slepota
• Evangelij po Jezusu,
• Zgodovina obleganja Lizbone
• Kamniti splav
• Leto smrti Ricarda Reisa
• Spomenik v samostanu
• Blimunda
• Priročnik za slikarstvo in kaligrafijo
• Leto 1993
• Drugo življenje Frančiška Asiškega (gledališče)
• Prekinitev smrti, 2005
• Mali spomini, 2006
• Slonovo potovanje, 2008
• Cain, 2009
• Nebotičnik, 2011
• Halberds Halberds, 2014