Biografija - Tango Revolution

Ta izjemni glasbeni genij, ki je revolucionarno spremenil tango ter tej glasbeni zvrsti vdihnil novo življenje in plemenitost, se je rodil 11. marca 1921 v Mar del Plati v Argentini (drugače tudi ni moglo biti). Leta 1924 se je z družino preselil v New York in se leta 1936 znova vrnil v Južno Ameriko, tokrat v Buenos Aires.

Astor Piazzolla

Tu je, še zelo mlad, začel svojo glasbeno kariero. od samega začetka je bil priznan kot izjemen solist na bandoneonu (glasbilo s prosto trstiko, podobno harmoniki, paradoksalno rojeno v Nemčiji, v nasprotju s splošnim prepričanjem, da gre za tipično argentinsko glasbilo), svojo avanturo pa je začel v orkestru, ki je igral v mestnih nočnih klubih, nato pa se je "razvil" inzačel plodno akademsko skladateljsko dejavnost, ki jo je umiril s pariškimi lekcijami Nadie Boulanger, velikodušne mentorice neštetih glasbenikov 20. stoletja, in lekcijami svojega velikega rojaka Alberta Ginastere.

Njegova resnična želja pa je igrati tango: to je glasba, ki jo resnično čuti, tako zelo, da ga v to smer silijo tudi njegovi učitelji.

Ko se je leta 1955 vrnil v Argentino, je bilo njegovo ozadje izredno bogato, njegova izobrazba pa je bila na najvišji ravni; izobrazba, ki jo zelo redko najdemo pri glasbenikih "ljudskega" porekla. Ob poslušanju njegove glasbe ne smemo pozabiti na vse to. Ljubezen do Evrope, prizadevanje za kompleksen in prefinjen jezik, poklon, ki ga je glasbenikimplicitno želi pripisati največjim skladateljem vseh časov, ki jih globoko ljubi, so nepogrešljivi elementi njegovega muziciranja. In rezultati so ga zgodovinsko nagradili za tako velik trud. Še nikoli ni bila glasba tako ganljiva, prežeta z melanholijo, a sposobna tudi nepričakovane agresije in vitalnosti.

Skratka, Piazzolla je s svojimi nastopi v Argentini z ustanovitvijo skupine Octeto Buenos Aires začel ustvarjati tako imenovani "novi tango", ki je bil v primerjavi s tradicionalnim argentinskim tangom revolucionaren po obliki in barvi.

Ritmični jezik, izrazito dramatičen in strasten duh ter živahne barve so temeljni elementi, iz katerih Piazzolla ustvarja skladbe, ki so po strukturi in izdelavi "skoraj" klasične, pri čemer uporablja vsa izrazna sredstva "kultivirane" glasbe in jazza.

To seveda ni moglo ne vzbuditi nasprotovanja in neodobravanja nekaterih konservativcev, ki se niso zavedali, da je Piazzolla s svojo umetnostjo v resnici dokončno presegel čas in prostor ter tradiciji tanga ponudil kulturno in povsem plemenito razsežnost.

Piazzola je v ta namen ustvaril popolnoma instrumentalno zasedbo, ki je vključevala bandoneon, klavir, violine, violončelo, kontrabas in kitaro. V argentinskem obdobju in v naslednjih letih je ustvaril veliko del. Med njegovimi najbolj znanimi naslovi so "Concierto para Quinteto", "Adiós Nonino", "Libertango", serija "Las cuatro estaciones porteñas", "Tristezas de un Doble A",'Soledad', 'Muerte del Angel', 'Tanguedia', 'Violentango', 'Tango apasionado', 'Five Tango Sensations' in številne druge, ki jim lahko dodamo še številne soundtracke, ki jih je ustvaril. Ustvaril pa je tudi čudovito igro 'Maria of Buenos Aires', ki ima vse nezamenljive značilnosti njegove umetnosti.

Piazzolla danes velja za enega največjih skladateljev 20. stoletja in uživa svetovno spoštovanje in slavo. Njegove skladbe izvajajo veliki orkestri in slavni klasični glasbeniki, pa tudi številni jazzovski glasbeniki. Strastni argentinski glasbenik je s svojim delom dokazal, da je tango lahko večni izraz človeškega duha.

Astor Piazzola je zaradi bolezni srca umrl 4. julija 1992 v starosti 71 let v Buenos Airesu.