Biografija - Papirnati metulji

Slavni pisatelj Lolite se je rodil leta 1899 v Sankt Peterburgu v družini starega ruskega plemstva, ki je po revoluciji leta 1917 emigriralo na Zahod. Njegovo vzgojo je torej mogoče pripisati evropski senzibilnosti, katere trenutke in dileme je znal odigrati, ne da bi se odpovedal občutku za dramo, značilnemu za rusko kulturo. Diplomiral je na Cambridgeu in Evropa je postala njegovdomov, najprej je živel v Franciji in nato v Nemčiji, čeprav so najzgodnejši spisi, ki jih pripisujejo umetniku, še vedno v ruščini (zato so se razširili predvsem med priseljenci iz njegove domovine).

Vladimir Nabokov, navdušen nad metulji, je gojil strast do žuželk, ki je postala pravi poklic. Ko se je leta 1940 preselil v Združene države (leta 45 je sprejel ameriško državljanstvo), je postal raziskovalec entomolog. Odtlej je pisal v angleščini. Seveda genialni pisatelj ni nikoli opustil literature, tako zelo, da je pozneje kar enajstkratleta je poučeval rusko književnost na univerzi Cornell v Itaki, izmenično pa je delal kot entomolog in pisatelj (ohranila se je nepozabna fotografija, na kateri v grmovju z mrežo v roki lovi metulje).

Njegov prvi roman "Masenka" je izšel leta 1926, nekaj let pozneje mu je sledil "Kralj Ženska Knave", nato pa postopoma "Obramba Luzina" (zgodba, ki temelji na njegovi drugi veliki strasti, šahu), "Oko", "Camera Obscura", "Slava" in kafkovska kratka zgodba "Povabilo na obglavljenje". Vsa ta dela lahko večinoma označimo za mojstrovine, občudovanja vredne sinteze tematiktipično ruski, kot je na primer razcep, in kriza tipično evropskega romana

Toda pisatelj, kot je bil Nabokov, tudi ni mogel ostati ravnodušen do resničnosti, kot je ameriška, z njenimi dramami, bedami in protislovji. Osamljenost, značilna za tako zelo individualistično družbo, tema subjekta, ki ga ženejo številni morda zapeljivi in komercialni interesi, velikega duha ruskega umetnika niso mogli prezreti.

Na čustvenem valu te introspektivne analize je napisal "Resnično življenje Sebastiana Knighta" in leta 1955 izdal knjigo, ki mu je prinesla večno slavo, škandalozno in vzvišeno "Lolito". Z izdajo tega romana je Nabokovova slava v hipu poskočila, takoj sta se tema (morbidno razmerje med zrelim profesorjem in mladim dekletom) in slogromana je bil v središču pozornosti mednarodne kritike in je vplival na številne avtorje.

Ko se je vroče obdobje "Lolite" izteklo, je Nabokov nadaljeval z drugimi zelo poglobljenimi knjigami, kot sta "Pnin", ironično raziskovanje sveta ameriških kolidžev, in "Bledi ogenj", ki se prav tako dogaja v svetu kolidžev. Pisateljeva sposobnost, da razkrije, kaj se skriva za videzom povprečnega zahodnega, nevrotičnega človeka, je neprimerljivo večja.Iz Nabokovovega peresa še vedno izhajajo številni romani, ki niso vsi cenjeni tako, kot bi si zaslužili, in so predmet zapoznelih ponovnih odkritij.

Ne smemo pozabiti, da je bil Nabokov tudi odličen literarni kritik. V svojih študijah se je posvečal predvsem avtorjem iz svoje domovine, med katerimi velja omeniti vsaj temeljni esej "Nikolaj Gogolj" (1944). Pomemben je tudi njegov angleški prevod Puškinovega "Evgenija Onegina" z osebnim komentarjem. Drugi eseji o evropskih pisateljihiz 19. in 20. stoletja so zbrani v posthumnih "Predavanjih o literaturi" (1980). Zbirka intervjujev in člankov, tudi o entomoloških temah, je v "Močnih mnenjih", ki so pod naslovom "Intransigences" izšla tudi v italijanščini.

Vladimir Nabokov je umrl 2. julija 1977 v Montreauxu (Švica) v starosti 78 let zaradi pljučnice.