Biografija - Udarjanje po srcu

Kahlil Gibran, občutljiv pisatelj, ki je zaslovel s poetično zbirko spisov, zbrano v zbirki Prerok, se je rodil 6. januarja 1883 v Bišarriju (Libanon) v maronitski meščanski družini. Njegovi starši so bili maronitski kristjani, katoliki iz severne Palestine; odraščal je z dvema sestrama Mariano in Sultano ter polbratom Boutrosom iz materine prve poroke,ovdovela.

Gibranova družina, ki je bila tesno povezana in jo je prežemalo medsebojno spoštovanje, se je morala zaradi ekonomskih razlogov izseliti v Združene države Amerike. Na ameriških tleh so pristali leta 1895. Pri dvanajstih letih je Kahlil začel obiskovati lokalne šole, zato so njegovo ime skrajšali v Kahlil Gibran, ki ga je pozneje uporabljal v svojih angleških spisih.

Pozneje, kot odrasel, je živel v Bostonu v kitajski četrti, kjer so živeli italijanski, irski in sirski priseljenci.

Leta 1899 se je za tri leta vrnil v Bejrut, kjer je študiral arabski jezik in književnost, nato je ostal v Libanonu in Siriji, leta 1902 pa se je v želji, da bi znova videl deželo, ki je zaznamovala velik del njegovega življenja, vrnil v Boston.

Leta 1908 je odšel v Pariz, kjer je študiral na Akademiji lepih umetnosti in se seznanil z Nietzschejevo in Rousseaujevo filozofijo. Leta 1920 je bil v New Yorku med ustanovitelji Arabske lige, ki naj bi s prispevkom zahodne kulture obnovila arabsko tradicijo.

Gibranov (zahodni) uspeh je pravzaprav predvsem posledica fascinantnega verskega sinkretizma, ki preveva "Preroka" (napisanega leta 1923): nad vsem prevladuje ideja o splošnem pojmovanju božanskosti, v kateri so podobe in simboli iz vseh religij in filozofij (katolicizem, hinduizem, islam, sufijski mistiki, evropski idealisti, romantiki, Nietzsche inarabski mistiki).

Za Kahlila Gibrana je obstoj čas, ki je dan, da se razpoka, ki obstaja med nami in Bogom, ponovno sestavi; ko v posamezniku dobro in zlo, popolnost in nepopolnost, majhna čustva in velike strasti uspejo sobivati, se v sovpadanju nasprotij pokažejo modrost, popolnost in sreča.

Gibranov misticizem se izmika vsakršni klasifikaciji, pesnik govori v podobah in se zateka v simbolni svet tisočerih pomenov, ki s svojo univerzalnostjo nagovarja hindujce in kristjane, ateiste in vernike.

Njegov uspeh izhaja prav iz tega, da se umešča med Vzhod in Zahod, med Bejrut, Pariz in New York.

Gibran je bil kot umetnik resnično eklektičen, kar je v nasprotju z njegovo slavo, ki jo povezujejo predvsem s "Prerokom", ki bi jo lahko domnevali.

Gibran je bil poleg pisatelja tudi slikar in kulturni organizator, kar je v nasprotju z njegovim sramežljivim in introvertiranim značajem. Za večino njegovih pobud je zaslužna hvalevredna pomoč prijateljice Mary Haskell, ki ga je večkrat financirala.

Med njegovimi deli je tudi kratki roman "Il miscredente", napisan leta 1908 za revijo "L'Emigrante", v katerem politična zavezanost in državljanske napetosti še vedno prevladujejo nad versko razsežnostjo.

Omeniti velja še avtobiografsko besedilo (v katerem izraža svojo žalost ob smrti ljubljene žene Selme) "Zlomljena krila" (1912), napisano v angleščini, in "Duhovne maksime", besedilo, značilno za njegovo produkcijo, ki je med aforističnim in mističnim ter si prizadeva za spravo med zahodom in vzhodom.

Umrl je 10. aprila 1931 v New Yorku zaradi ciroze jeter in tuberkuloze; njegovo truplo so na njegovo željo prenesli v libanonski puščavniški dom.

Dve leti pozneje je bilo objavljeno delo, ki ga je pustil nedokončanega: "Prerokov vrt".