Biografija - Biti nor je dobro za vas

Univerzalni matematični genij Carl Friedrich Gauss se je rodil 30. aprila 1777 v Brunswicku v Nemčiji v zelo skromni družini. Seveda se je njegova nadarjenost pokazala že v zgodnji mladosti, ko je sorodnike in prijatelje osupnil z vrsto dokazov o prezgodnji inteligenci. V praksi je bil nekakšen Mozart v matematiki. Vendar se ni izkazal le v tej zahtevnidisciplina. Pri komaj treh letih govori, bere in zna celo nekaj napisati.

Glede na fantastično nadarjenost učenec v šoli nekoliko trpi zaradi osamljenosti: za učni načrt, ki ga izvajajo njegovi sošolci, je preveč napreden, zato se dolgočasi. matematičnih pravil in formul se uči sam in vedno pride ne le s pripravljeno učno uro, temveč včasih celo popravi učitelja. Pri desetih letih je zato sprejet k pouku aritmetike, ki ga organizirajo lokalne oblasti vprofesor ima sloves zelo grobega in neprijaznega profesorja, ki ima predsodke in ne mara dijakov iz revnih družin, saj meni, da so ti po naravi nezadostni za obravnavo kompleksnih kulturnih programov določene globine. Dobri Buttner bo kmalu prisiljen spremeniti svoje mnenje.

V zgodbah o matematiki se spominjamo zlasti ene epizode: nekega dne, ko je bil učitelj slabše razpoložen kot druge dni in ko so bili učenci bolj nepozorni kot običajno, jih je za kazen prisilil, da so izračunali vsoto 100 prvih števil: 1+2+3+...+100.ko razmišlja o tem, kako bi njegov trik učence pustil odprtih ust, ga prekine Gauss, ki bliskovito reče: "Rezultat je 5050." Ostaja skrivnost, kako je Gauss tako hitro dosegel vsoto. V vsakem primeru se mora Buttner prepustiti izjemnemu talentu mladega učenca in z zagonom, ki ga vendarle odreši, sekljub svojim predsodkom ga je priporočil vojvodi Brunšviškemu in ga prosil, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za dokončanje srednješolskega in univerzitetnega študija tega genialnega mladeniča.

Vojvodov trud je bil odlično poplačan nekaj let pozneje. Po diplomi (leta 1799) je Gauss predstavil slavno disertacijo, in sicer dokaz (morda prvi), da ima vsaka algebrska enačba vsaj en koren, kar je znano kot "temeljni teorem algebre".

Leta 1801 je pri 24 letih predstavil svoje delo "Disquisitiones Arithmeticae", ki je takoj postalo eden najpomembnejših prispevkov k teoriji števil in veroklasika na področju matematike.

V tem delu Gauss ponovno predstavi nekaj osnovnih pojmov: kompleksna (ali "imaginarna") števila in teorijo kongruence. Besedilo vsebuje tudi prikaz zakona kvadratne recipročnosti; rezultat, ki se je Gaussu zdel tako pomemben, da ga je za časa svojega življenja večkrat demonstriral.

Pozneje se je genialni učenjak s strastjo in zanimanjem posvetil področju astronomije. Tudi tu je prispeval pomembne prispevke. Z razvojem nove metode za določanje tirnic nebesnih teles mu je uspelo izračunati položaj asteroida Ceres, odkritega leta 1801, kar mu je prineslo mesto na observatoriju v Goettingenu, od katerega je prejelbo postal direktor.

Okoli leta 1820 pa se je začel zanimati za fiziko in zlasti za pojave, ki urejajo elektromagnetizem. Odkril je tako imenovani "Gaussov zakon", tj. formulo, ki govori o tem, kaj je treba vedeti o interakciji med dvema statičnima električnima nabojema. Zakon na kratko odkriva, da deluje sila, ki je odvisna od nabojev in razdalje, na kateri stanajdeno.

Navedemo lahko še številne druge temeljne Gaussove prispevke: k teoriji verjetnosti (s tako imenovano Gaussovo krivuljo), h geometriji (geodetske krivulje, "Egregijev teorem") in k drugim študijam.

Gauss je bil globoko prepričan, da se je bolje osredotočiti na kakovost in ne na količino, zato se je za časa svojega življenja vzdržal širjenja nekaterih svojih spoznanj, ker je menil, da so v osnovi nepopolna. Nekateri primeri iz njegovih zvezkov obravnavajo kompleksne spremenljivke, neevklidsko geometrijo, matematične osnove fizike in več.... Vse to so matematiki v preteklih stoletjih obravnavaliki sledijo.

Nenazadnje je zanimivo, da je matematik svojo iznajdljivost želel uporabiti tudi v ekonomiji, tokrat ne le v plemenite znanstvene namene, temveč tudi v upravičene... osebne namene. Pravzaprav se je posvetil tudi skrbnemu preučevanju finančnih trgov, tako da si je prislužil precejšnje osebno premoženje.

Umrl je 23. februarja 1855 v Göttingenu, ne da bi vestno in vestno vzgajal drugega matematičnega genija, Georga Bernharda Riemanna.