Biografija - pevec iz Bahije

Veliki brazilski pisatelj Jorge Amado se je rodil 10. avgusta 1912 na kmetiji v kraju Itabuna v zvezni državi Bahia v Braziliji. Kot sin velikega zemljiškega posestnika, ki je prideloval kakav (t. i. "fazendeiro"), je bil od otroštva priča nasilnim bojem, ki so se razplamteli za posest zemlje. To so neizbrisni spomini, večkrat uporabljeni vpriprava njegovih del.

Ker ga je literatura privlačila že od mladostniških let, se je takoj postavil v vlogo mladega upornika, tako z literarnega kot političnega vidika, čemur se veliki "pevec iz Bahie" ni nikoli uprl, tudi ko so bile nevarnosti zelo grozeče (na primer v letih nacistične diktature, ki bi v primeru zmage lahko okužila tudi južnoameriške civilizacije).

Poleg tega je treba omeniti, da je bila Brazilija v Amadovi mladosti zelo zaostala država, zasidrana v tradicijah, ki so izhajale celo iz suženjskega sistema, ki je bil v tistem času nedavno odpravljen. Država, ki je zato sumničavo in s strahom gledala na vsako obliko "subverzije". Nazadnje sta huda gospodarska kriza in posledično odprtjemeje, ki je povzročil velik pritok migrantov vseh ras (tudi Italijanov), je le še spodkopal občutek varnosti državljanov, ki so vse bolj hrepeneli po zagotovilih in stabilnosti.

Jorge Amado je v tem svetu, ki doživlja korenite spremembe, v zgodnjih dvajsetih letih debitiral s prvim romanom "Dežela karnevala", zgodbo o mladeniču, ki ne najde poti v družbi, ki se noče soočiti s težavami, da bi jih prezrla ali prikrila z različnimi triki, vključno z mitskim karnevalom. O tem prvem romanuV Garzantijevi Enciklopediji književnosti piše: "že tu se kaže njegov značaj realističnega pripovednika, nagnjenega k nekakšnemu romantičnemu populizmu, ki je povezan z ljudmi in problemi bahijske dežele".

Kmalu sta sledila dva družbeno angažirana romana "Cacao" in "Sweat": prvi o dramatičnem problemu "kmetov najemnikov" (v resnici sužnjev na plantažah kakava), drugi pa o nič manj dramatičnem položaju mestnega podrazreda. Toda veliki prvenec, s katerim je zares opozoril nase, tudi zunaj pisateljskega sveta, je prišel leta 1935 s knjigoroman "Jubiabá", poimenovan po glavnem junaku, velikem črnskem čarovniku iz Bahie. Roman, ki je bil za brazilsko miselnost tako provokativen kot še nikoli prej, saj je v njem intenzivno predstavljena črnska kultura in liki (v državi, katere uradna kultura je doslej zanikala vrednost črnske kulture kot take), pa tudi ljubezenska zgodba črnca z ženskobeli (absolutno tabu tema). Nazadnje so v ozadju dogodki velike stavke, ki so jo razumeli kot premagovanje rasnih razlik v razrednem boju. Skratka, velik kotel, ki je v eni veliki pripovedi razbil vse krhke, a hkrati globoko zakoreninjene odpore brazilske kulture.

Takrat je bila pot Jorgeja Amada začrtana, njegova idealna življenjska izbira je našla vrsto natančnih potrditev v njegovih poznejših delih, medtem ko so ga zaradi njegovih političnih odločitev, kot je vstop v komunistično partijo, večkrat aretirali in izgnali. Po drugi svetovni vojni je bil namreč prisiljen zapustiti Brazilijo, ko se je na predsedniški položaj povzpel Enrico Gaspar Dutra,Jorge Amado je najprej živel v Parizu, nato pa kot dobitnik Stalinove nagrade tri leta preživel v Sovjetski zvezi. Leta 1952 je v treh zvezkih objavil knjigo "Podzemlje svobode", zgodovino boja komunistične partije v Braziliji. Pozneje je objavil še druga manjša dela o svojem bivanju v Sovjetski zvezi.

Kmalu zatem pa je sledila še ena velika prelomnica, natančneje leta 1956, ko je zaradi nestrinjanja z razvojem komunizma v Sovjetski zvezi izstopil iz brazilske komunistične partije.

Leta 1958 se je vrnil v Brazilijo in na presenečenje vseh izdal knjigo Gabriella, nagelj in cimet. V romanu se vrača v preteklost, v svojo domovino in v boj "fazendeiros" za posest zemlje; med strelskim obračunom in vožnjo lepa Gabriela ljubi in zahteva pravico do ljubezni. Ta pravica do ljubezni v ženski obliki, ta premagana binomija spol - nagelj lahkose danes zdi nepomemben, vendar je takrat, leta 1958, dosegel provokativni učinek, ki je bil morda večji od učinka "Jubiabá" dvajset let prej. Dokaz? Amado dolgo časa ni mogel več stopiti v Ilhéus, saj so mu grozili, da bo užalil čast in ugled tamkajšnjih žensk.

Veliko let pozneje, ko je dopolnil osemdeset let, se mu je "dežela karnevala" poklonila z veličastnim praznovanjem, velikanskim karnevalom v stari bahijski četrti Pelourinho, ki jo je tako pogosto opisoval kot "najbolj bahijsko v Bahiji". Proti koncu življenja je bil stari in neukrotljivi pisatelj na svoji bilanci lahko le ponosen in zadovoljen.knjige, ki so izšle v 52 državah in bile prevedene v 48 jezikov in narečij, so bile prodane v milijonih izvodov in so pomagale prebuditi vest, pa tudi pomiriti in zabavati (zlasti zaradi njegove "druge faze", "lahkotne" faze "Gabriella Carnation and Cinnamon"). Legendarni pevec iz Bahie je umrl 6. avgusta 2001.

Bibliografija Jorgeja Amada

Gabriella nagelj in cimet

Znoj

Mrtvo morje

Velika Tocaia. Temen obraz

Karnevalska dežela

Bahijska kuhinja ali kuharska knjiga Pedra Archanja in prigrizki Done Flor.

Zaljubljena žoga

Sveta Barbara od strele: zgodovina čarovništva

Dona Flor in njena moža

Kapitani plaže

Tigrasta mačka in Miss Swallow

Usodne dežele

Množice krvi

Turki odkrivajo Ameriko

Usodne dežele

Kabotažna navigacija. Zapiski za spomine, ki jih ne bom nikoli napisal

Visoke uniforme in nočne srajce

Pripovedni recepti

Zlati plodovi

Bahia

Karnevalska dežela

Deček iz Bahie