Biografija - Umetnost odcepitve

• Klimtova dela

Prefinjene, aluzivne, čutne risbe in slike Gustava Klimta, polne kulturnih referenc, so zelo sugestivna dela, v katerih je zajeto in preneseno vzdušje Dunaja "Belle Epoque", Dunaja Freuda, Gustava Mahlerja in Schönberga. Sugestiven in nepozaben odmev, ki ostane vtisnjen ob ogledu enega samega fragmenta dela tega veličastnega umetnika.

Gustav Klimt, sin zlatarja in graverja Ernsta Klimta in Anne Fiuster, Dunajčanke iz skromnih družbenih razmer, se je rodil 14. julija 1862 v Buamgartnu pri Dunaju. Pri štirinajstih letih je začel obiskovati glavno šolo za umetnost in obrt, kjer se je učil različnih tehnik, ki se uporabljajo v bolj klasični umetnosti, kot sta freska in mozaik, ter se srečal znajbolj inovativne fermentirane jedi v tem trenutku.

Spremljal ga je brat Ernst, ki je z njim delal do njegove smrti leta 1892, ko je ministrstvo za kulturo in izobraževanje Klimtu in Franzu Matschu (prav tako njegovemu sošolcu) naročilo, naj okrasita nekaj dvoran dunajske univerze.

Svojo umetniško kariero je uradno začel z izdelavo slikarskih dekoracij za različne javne stavbe in kmalu postal naslednik Hansa Makarta (1840-1884). Dekoracija za veliko dvorano dunajske univerze na temo filozofije, medicine in prava (fakultetni kadri) ki jih je Klimt ustvaril med letoma 1900 in 1903, so sprožile ostre kritike dunajskih oblasti, ki so ugovarjale erotični vsebini in kompozicijskemu pristopu slik brez primere. Podobno je veljal za obscenega velik dekorativni friz Maxa Klingerja za Beethovnov spomenik iz leta 1902. Ti škandali so zaznamovali konec Klimtove kariere.uradnik Klimt.

Toda Gustava Klimta to ni nikoli prestrašilo: že leta 1897 je v navalu upora ustanovil gibanje dunajske secesije, v katerem je umetnik dokončno dozorel v svojem lastnem položaju, ki ga je zaznamoval upor proti uradnim kanonom in generacijski revolt, ki je želel umetnost osvoboditi hlapčevstva konvencijam.

Kot je Klimt sam zapisal v pismu "Kunstlerhausu" ("Hiši umetnikov", v katero je spadala struktura dunajskega združenja umetnikov in uradna organizacija razstav), je bil njegov cilj " povezati dunajsko umetniško življenje z razvojem tuje umetnosti in ponuditi razstave izključno umetniškega značaja brez tržnih zahtev "Izraz "secesija" je izposojen iz rimske zgodovine in se nanaša na način boja, ki so ga plebejci uporabljali za pridobitev enakih pravic proti patriciji, "secessio plebis". Postal je moden izraz za upor mladih umetnikov proti konservativnosti prejšnje generacije.

Klimt je s pomočjo dekorativnih inovacij secesije, gibanja, povezanega predvsem z uporabno umetnostjo, katerega največji predstavnik je postal na področju slikarstva, razvil bogat in kompleksen slog, ki ga je pogosto navdihovala kompozicija bizantinskih mozaikov, ki jih je študiral v Raveni. Na bolj teoretični ravni pa je šlo za odpiranje meja duhu časa, ki ga jeje bil večinoma identificiran s simbolistično umetnostjo z močnim erotičnim pridihom.

Klimt je bil daleč od takratnih avantgardnih slikarskih tokov in v stiku z najbolj inovativnimi vidiki arhitekture in oblikovanja 20. stoletja ter je podpiral mlade umetnike, med njimi Oskarja Kokoschko in Egona Schieleja (ki sta bila Dunajčanom predstavljena na Kunstschau 1908 oziroma Kunstschau 1909).

Gustav Klimt je umrl 6. februarja 1918 zaradi apopleksičnega napada. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta "Poljub", slika v oljni tehniki na platnu, razstavljena na Dunaju, in "Objem", ustvarjena med letoma 1905 in 1909.

Klimtova dela

Spodaj so podrobne povezave do nekaterih pomembnih ali znanih del avstrijskega umetnika:

• Pravljica (1883)
• Idila (1884)
• Notranjost starega Burgtheatra (1888)
• Portret Sonje Knips (1889)
• Ljubezen (1895)
• Glasba I (1895)
• Skulptura (1896)
• Tragedija (1897)
• Pallas Atena (1898)
• Nuda Veritas (1899)
• Filozofija (dekorativna plošča) (1899-1907)
• Kmetija Breza (1900)
• Judita I (1901)
• Zlata ribica (1902)
• Portret Emilie Flöge (1902)
• Beechwood I (1902)
• Beethovnov friz (1902)
• Hope I in Hope II (1903, 1907)
• Poljub (1907-1908)
• Tri obdobja ženske (1905)
• Portret Adele Bloch-Bauer (1907)
• Drevo življenja (1905-1909)